tomos
Generalmajor
Pridružen/-a: 04.09. 2006, 20:18
Prispevkov: 223
|
 Objavljeno: 08 Dec 2006 21:06 Naslov sporočila: Rosa Luxemburg |
 |
|
Roza Luxemburg je bila rojena kot Rozalija Luxemburg, 5.marca 1870, v židovsko družino v Zamošču pri Lublinu v Kongresni Poljski. Podatki o letu rojstva se razlikujejo- na univerzi v Zurichu je rekla, da je rojena 1871, njena prijava za nadaljnje šolanje iz l.1887 pa navaja za leto rojstva l.1870. Bila je peti otrok trgovca z lesom. Roza je imela rastno napako in je bila fizično hendikepirana celo življenje.
Po selitvi njene družine v Varšavo je Roza obiskovala dekliško gimnazijo od l.1880. Že takrat je bila članica ''Proletariata'', levičarske Poljske stranke, ki je bila ustanovljena l.1882(20 let pred ruskimi delavskimi strankami) in je za začetek organizirala delavsko stavko. Ta stavka je štiri voditelje stranke stala življenja in stranka je razpadla. Nekateri člani so se še naprej srečevali, v ilegali, Roza se jim je priključila.
L.1887 je Roza opravila''maturo''. Po l.1889 je hodila na univerzo v Zurichu, skupaj z drugimi socialisti- Anatoliem Lunacharskyem in Leom Jogichesom. Študirala je filozofijo, zgodovino, politiko ekonomijo in matematiko hkrati.
L.1890 je bil Bismarckov zakon proti socialni demokraciji razveljavljen, zato je SPD lahko legalno zasedala sedeže v Reichstagu. Navkljub njihovemu govorjenju o revoluciji pa so se socialistični člani Reichstaga zavzemali predvsem za pridobitev več parlamentarnih pravic in za materialno bogastvo.
Roza pa se je oklepala svojih marksističnih načel. L.1893 je skupaj z Leom Jogichesom in Julianom Marchlewskijem ustanovila časopis ''Sprawa robotnicza'', kot odgovor na nacionalistično politiko Poljske socialne stranke. Verjela je, da bi samostojna Poljska nastala zaradi revolucije v Nemčiji, Avstriji in Rusiji.
Oklepala se je stališča, da se je treba boriti proti kapitalizmu in ne za samostojno Poljsko. Roza je zanikala pravico do samoodločitve narodov, kar je kasneje povzročilo spore z Leninom.
Z Leom Jogichesom je osnovala Social-demokratsko stranko kraljevine Poljske, ki je kasneje postala Social-demokratska stranka kraljevine Poljske in Litve. Četudi je živela v Nemčiji, je ostala idejni teoretik Poljskih demokratov in je stranko vodila skupaj z Jogichesom.
L.1898 je Roza s poroko z Gustavom Lubeckom pridobila nemško državljanstvo in se preselila v Berlin. Postala je aktivna v levem krilu Social-Demokratske stranke Nemčije(SPD). Postavila je ostro mejo med njenimi stališči in Revizionistično teorijo Edvarda Bernsteina, ko ga le l.1899 napadla v brošuri ''Socialne reforme ali revolucija?''. To je je kmalu postavilo za glavno predstavnico stranke. Naznanila je naraščajoč parlamentarni konformizem stranke SPD zaradi očitne verjetnosti vojne. Vztrajala je pri stališču, da bi se preveliki razliki med delom in dobičkom postavili le, če bi proletariat prevzel oblast v celotnem sistemu produkcije. Hotela je, da bi Revizionisti zapustili SPD. To se ni zgodilo, je pa vsaj strankino vodstvo pod Karlom Kautskyem obdržalo komunizem v programu, tudi če je bil njihov glavni cilj povečati število njihovih sedežev v Reichstagu.
Od l.1900 je Roza kazala svoje poglede na ekonomske in socialne probleme v različnih časopisih po vsej Evropi. Njeni napadi na nemški militarizem in imperializem so postali močnejši, ko je predvidela začetek vojne. Poskusila je prepričati SPD, da bi spremenila svojo smer. Hotela je organizirati veliko stavko, ki bi združila delavce in preprečila vojno, vendar se vodstvo stranke s tem ni strinjalo. Roza se je od njih odvrnila l.1910.
Med l.1904 in 1906 je bilo njeno delo prekinjeno s tremi obdobji v zaporu zaradi politične aktivnosti.
Vseeno je z aktivnostmi nadaljevala, l.1907 je sodelovala pri petem dnevu ruske social-demokratske stranke. Tam je spoznala Lenina. Na 2. internacionalnemu socialističnemu kongresu v Stuttgartu je predlagala da bi se vsi Evropski delavci združili proti vojni. Predlog je bil sprejet.
V tem času je začela učiti marksizem in ekonomijo v izobraževalnem centru stranke SPD v Berlinu. Eden od njenih učencev je bil kasnejši vodja SPD in prvi predsednik Weimarske republike, Friedrich Ebert.
L.1912 jo je njena pozicija predstavnice SPD postavila na kongrese evropskih socialistov, npr. v Parizu. Skupaj s francoskim socialistom Jean Jauresom je zagotovila, da bi se v primeru vojne evropske delavske stranke odločile za stavko. Ko se je zgodil incident na Balkanu in se je vojna zdela neizogibna, je organizirala demonstracije, ki so zahtevale nasprotovanje vojni industriji in služenju v vojski ter zavračanje ukazov. Zaradi tega je bila za 1 leto zaprta. Njene kazen se ni takoj izvedla, zato je bila lahko prisotna na sestanku Socialistične ''službe''(office) v juliju. Razočarana je bila ob spoznanju, da je nacionalizem delavske stranke močnejši od razredne osveščenosti.
28. julija se je 1.sv.vojna začela z Avstro-Ogrsko vojno napovedjo Srbiji. 3.avgusta l.1914 je Nemčija napovedala vojno Rusiji. Naslednji dan se je Reichstag odločil vojno financirati z vojnimi obveznicami. Vsi predstavniki SPDja so glasovali za ta predlog. Celotna stranka se je odločila za ''premirje'' z vlado, obljubili so se, da se bodo med vojno odrekli stavkam. Za Rozo je bilo to osebna katastrofa, ki je celo povzročila poskus samomora:revizionisti, proti katerim se je borila od l.1899, so zmagali.
Skupaj z Karlom Liebknechtom in nekaterimi drugimi je Roza 5.avgusta, l.1914 organizirala internacionalno skupino, ki je 1.januarja l.1916 postala ''Spartacist league''-Spartakova liga, po Spartaku (gladiator, ki je v Rimskem cesarstvu osvobodil sužnje).
Skupina je zavrnila SPDjevo premirje z vlado in cesarjem in se ognjevito borila proti odobritvi vojne. Poskušali so spet organizirati stavko. Roza je bila zaradi tega obsojena na dve in pol letno kazen, ob skoraj istem času kot Karl Liebknecht. Med izvrševanjem te kazni je bila dvakrat premeščena. V tem času je napisala več člankov, ki so jih njeni prijatelji pretihotapili ven. Med temi je tudi ''Ruska revolucija'' ki je opozarjala na nevarnost razvoja diktature pod vlado boljševikov. Še vedno se je sklicevala na ''diktaturo proletariata'', čeprav ne po vzoru boljševiškega enostrankarskega sistema. Druga publikacija, ''Kriza socialne demokracije'', je izšla v juniju l.1916.
L.1917, ko so ZDA vstopile v vojno se je Spartakova liga priključila Neodvisni social-demokratski stranki(USPD), drugi skupini protivojnih ex-članov SPDja, katero je ustanovil Karl Kautsky. 9.novembra, l.1918 je USPD postala voditeljica nove republike, skupaj z SPDjem, po odstopu cesarja. Temu je sledila Nemška revolucija, ki se je začela 4.novembra, l.1918 v Kielu, ko se je 40.000 mornarjev uprlo ukazanemu spopadu z Britansko mornarico, kljub dejstvu, da je vojna izgubljena. Zavzeli so pristanišče. Do 8.novembra so vojaški in delavski zbori,''koncili'', zavzeli večino zahodne Nemčije in s tem položili temelje za t.i. Raterepublik, oblikovano po sistemu Sovjetov iz Rusije.
Roza je bila iz zapora izpuščena 8.novembra . Tudi Liebknecht je bil osvobojen in je reorganiziral Spartakovo ligo. Skupaj sta producirala ''Rdečo zastavo''-časopis. V enem prvih člankov je Roza zahtevala popolno oprostitev kazni vsem političnim kaznjencem in pozivala k ukinitvi smrtne kazni.
Združena ''fronta'' (SPD in USPD) je razpadla v poznem decembru l.1918, ko je USPD zapustila koalicijo v protest SPDjevim kompromisom s kapitalističnim status quo-jem.
1.januarja, l.1919 je Spartakova liga skupaj z drugimi socialističnimi skupinami ustanovila Komunistično stranko Nemčije, pod pobudo Roze in Liebknechta. Roza je podpirala KPDjevo sodelovanje v naporih za ustanovitev Weimarske republike, a je bila preglasovana. Januarja je Nemčijo preveval drugi revolucionarni val. Roza je pisala članke za Rdečo zastavo in nagovarjala upornike, naj zasedejo uredniške pisarne liberalnega časnikarstva.
V odgovor je vodja SPDja Friedrich Ebert zaposlil nacionalistične milice, Freikorps, da bi zatrli vstajo. Roza in Liebknecht sta bila ujeta 15.januarja, l.1919 v Berlinu in umorjena isti dan. Rozo so ustrelili v glavo in njeno truplo vrgli v bližnjo reko. Tudi Liebknechta so ubili tako. Truplo so odnesli v bližnjo mrtvašnico. Več sto članov KPDja je bilo tako umorjenih. Delavski sveti oz. zbori so bili tako zatrti. Rozino truplo je voda nanesla na obalo v maju. En član Freikorps-ov je bil zaradi njenega umora zaprt za dve leti.
vir: en.wikipedia.org
_________________
When a man tells you that he got rich through hard work, ask him: 'Whose?' |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
