 |
Komunistična Partija
There are no strangers here, just friends who haven't met.
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
KPSmistr
Diktator
Pridružen/-a: 21.01. 2006, 10:41
Prispevkov: 664
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 25 Mar 2006 18:42 Naslov sporočila: Delavci kradejo kapitalistom |
 |
|
Zasledil sem en zanimiv tekst ekonomista Mića Mrkaića, ki gre nekako takole:
| Citiram: |
V državi, kjer je med pisci ustave tudi komunist in ekonomski analfabet France Bučar, ni presenetljivo, da se državljanom kot legitimni zakonski predlogi vsiljujejo številne totalitaristične in roparske ideje. Ena izmed roparskih idej, ob pomoči katerih namerava naš povampirjeni delavski razred izsesavati vsega hudega vajene slovenske kapitaliste, je tudi, da bi morali biti delavci "udeleženi pri dobičku" podjetij in da bi tako "udeležbo" (ki je samo evfemizem za nagnusno ropanje) celo zakonsko predpisali. Danes si bomo to idejo ogledali podrobneje in pokazali, da gre za enega izmed podlih trikov ideoloških dedičev pošasti iz Kumrovca.
Udeležba pri dobičku pomeni, da zaposleni v podjetju, potem ko so že prejeli plačilo za opravljeno delo, dobijo še del čistega dobička podjetja. S tako udeležbo bi zaposleni de facto postali nekakšni lastniki podjetja, v katerem delajo, še več, postali bi privilegirani lastniki, ki jim ni treba investirati in s svojim premoženjem tvegati na trgu. Predstavljajte si, spoštovani bralci, da po dolgih letih odrekanja najamete posojilo, odprete svojo restavracijo in najamete nekaj natakarjev. Če restavracija uspe, naj bi bili natakarji upravičeni do dela dobička, če pa propade, bodo šli drugam, vi pa boste še dolga leta odplačevali dolgove. Pravično? Ne bi rekel! Zaposleni bi v takem sistemu lahko samo prežali na tiste kapitaliste, ki se jim na trgu posreči, in jih prikrajšali za del dobička, sami pa ne bi nosili nikakršnega tveganja.
Tako kot skoraj vsaka druga nevarna ideja ima tudi zakonsko predpisana udeležba delavcev pri dobičku nekaj domnevno racionalnih argumentov in nekaj empiričnih dejstev v svojo korist. Prvi razlog za uzakonitev udeležbe je, da se delavci v podjetjih, kjer so udeleženi pri dobičku, počutijo bolj zveste podjetju, so bolj produktivni in zato bolj koristni tudi lastniku. Gre za modifikacijo ideje Henryja Forda, ki se v angleški literaturi imenuje efficiency wage. Ford je svojim delavcem plačeval pet dolarjev na dan v času, ko je bila povprečna plača industrijskega delavca okoli polovico te vsote. S to velikodušnostjo si je "kupil" manjši absentizem in večjo produktivnost delavcev ter tako povečal svoj dobiček. Udeležba delavcev pri dobičku naj bi podobno učinkovala na produktivnost delavcev, zato naj bi jo po mnenju nekaterih kar uzakonili in zakonsko osrečili naše kapitaliste.
Opisani razlog, četudi resničen, pa je preveč slaboten, da bi iz njega izhajala potreba po zakonski uvedbi udeležbe. Predlog gre namreč v smer sistematičnega razlaščanja lastnikov, domnevno pa naj bi jim pomagal. Racionalen lastnik ima sam možnost, da delavcem dovoli udeležbo pri dobičku, seveda če bo od tega res imel take koristi, kot jih naštevajo njeni zagovorniki. Povsem napačno je lastnika v tako udeležbo prisiliti z zakonom - tako kot je napačno prisiliti nekoga v zdravo življenje. Če lastnik delavcem ne dovoli udeležbe pri dobičku, ker mu je všeč gledati velike socialne razlike, ima pa zaradi tega manj produktivne delavce, je to njegova pravica: manjši dobiček lastnika pač kaže njegove oportunitetne stroške, ki jih ima zaradi uživanja v neenakosti. Delavci so na dobro delujočem trgu dela, ki ga ne onesnažujejo sindikati, za svoje delo plačani s tržno ceno, to je mejni produkt dela. Plačati več kot toliko je dobra volja lastnika.
Dodati moramo, da udeležba delavcev pri dobičku lastnikom ne daje nikakršnih zagotovil, da se bo dobiček zares povečal, če bodo delavce "motivirali" z udeležbo. Ta argument temelji na statističnem sklepanju in z njim povezanem tveganju, kar seveda pomeni, da predlog za del lastnikov ne bo deloval. Advokati zamisli o delitvi dobička torej predlagajo, naj lastniki sprejmejo dodatno tveganje, pri čemer pa lastniki nimajo nikakršnega mehanizma za upravljanje tega dodatnega tveganja. Drugače povedano: zakonsko predpisana udeležba delavcev pri dobičku je oblika davka na dobiček.
Drugi argument, ki ga ponavadi uporabljajo manj inteligentni zagovorniki zakonsko predpisane udeležbe delavcev pri dobičku, je, da je sistem razširjen po Evropi. Svoje modrovanje radi pospremijo z navajanjem seznama držav, ki imajo tako ureditev. Ker gre pri tem za banalno verzijo argumentativne napake ad populum, ki smo jo analizirali že dostikrat, za take veseljake ne bomo zapravljali časa in papirja.
Tretji argument, s katerim se utemeljuje udeležba delavcev pri dobičku, je razvpito zmanjševanje socialnih razlik. Če so delavci udeleženi pri dobičku, naj bi se socialne razlike zmanjševale, saj gre pri udeležbi za prikrit davek na dobiček, ki ga dobijo neposredno zaposleni v podjetju. Ali je tak argument zares treba jemati resno, je stvar subjektivne presoje. Zaželenost enakosti dohodkov namreč ni absolutna vrednota, ampak subjektivno mnenje, ki se od človeka do človeka razlikuje, tako kot se razlikuje odnos posameznika do tega, kako dobro je Vladimir Horowitz interpretiral Chopina. Pisec teh vrstic je namreč prepričan, da je neenakosti pri nas premalo, zato jo je treba povečevati. Ali je moje mnenje kaj manj vredno od mnenja tistih, ki menijo nasprotno?
Žalostno je, da so glavni agitatorji v prid razlaščanju lastnikov skozi zakonsko zahtevo po udeležbi delavcev pri dobičku nekateri menedžerji, ki bi morali razumeti moralne temelje kapitalizma. Žal so se tej agitaciji pridružili tudi nekateri ekonomisti, ki so v hlastanju za poceni reformnimi rezultati očitno pozabili na to, kaj pomeni svoboda. Edini, ki imajo pravico odločati o tem, koliko bodo delavci udeleženi pri dobičku, so lastniki podjetij. Če je ta udeležba res tako splošno koristna, potem jo bo večina lastnikov z veseljem uporabila. Če pa se zagovorniki udeležbe motijo in udeležba delavcev pri dobičku ni tako koristna, kot trdijo, potem se bomo izognili še enemu poskusu divjega razlaščanja, kakršnih je v naši ubogi državi komunistična svojat organizirala že mnogo. Torej: delavci, nehajte ropati kapitaliste in se raje lotite dela! |
Kaj pravite?
Jaz bi na to temo dodal samo še en vic, ki je napisan v angleščini:
A little boy goes to his dad and asks: "What is politics?"
Dad says: "Well son, let me try to explain it this way: I'm the breadwinner of the family, so let's call me capitalism. Your Mom, she's the administrator of the money, so we'll call her the Government. We're here to take care of your needs, so we'll call you the people. The nanny, we'll consider her the Working Class. And your baby brother, we'll call him the Future. Now, think about that and see if that makes sense."
So the little boy goes off to bed thinking about what dad had said. Later that night, he hears his baby brother crying, so he gets up to check on him. He finds that the baby has severely soiled his diaper. So the little boy goes to his parents' room and finds his mother sound asleep. Not wanting to wake her, he goes to the nanny's room. Finding the door locked, he peeks in the keyhole and sees his father in bed with the nanny. He gives up and goes back to bed.
The next morning, the little boy says to his father: "Dad, I think I Understand the concept of politics now." The father says: "Good son, tell me in your own words what you think politics is all about." The little boy replies: "Well, while Capitalism is screwing the Working Class, the Government is sound asleep, the People are being ignored and the Future is in deep shit."
_________________
Stan: Hey, guys. Do you know where I can find the clitoris?
Kyle: The what?
Cartman: What, is that like finding Jesus or something? |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
rdeča pesa
Rdeči utrinek
Pridružen/-a: 12.05. 2006, 15:46
Prispevkov: 2
Kraj: lj
|
| Objavljeno: 12 Maj 2006 16:13 Naslov sporočila: |
|
|
Sicer je moje "znanje" angleščine tako slabo, da sem porabil enako časa za branje vica kot za branje članka, vendar sem razumel dovolj, da lahko izrazim strinjanje s tem malim dečkom.
Glede članka pa...
Mislim, da ta pisec žali konkretne osebe in da očitno ne ve, kaj govori (piše). On sploh ne spoštuje ne naših pravic, ne nas, torej delavstva. Dobro, morda res nismo gonilo industrije, smo pa gibalo. Popolnoma razumem ludiste, ki so razbijali stroje, ker so zaradi uvedbe le-teh ostali brez dela, njihovi otroci pa lačni in brez prihodnosti. Enako vidim vse pretekle revolucije kot nujne in neizogibne. Delavstvu je od bogatih ljudi prisluhnil le Marx, kasneje pa se je pojavil tudi Castro... To sta prava borca v mojih očeh, zares nesebična, saj sta se za razliko od delavstva borila za pravice drugih. po marksu ni bilo takih ljudi. Vse do Castra. Drugi so se po večini borili za svoje pravice, pa tudi partijci, ki so se prek politične linije povspeli v družbeno elito, so po večini pozabili na svoje tovarišice in tovariše, ki so ostali za stroji v tovarnah. Kljub vsemu pa je socializem le režim, v katerem se je proletariatu še najbolje godilo.
_________________
Proletarci vseh dežel, združite se! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Vegos
Generalmajor
Pridružen/-a: 04.04. 2006, 23:03
Prispevkov: 274
Kraj: Ljubljana, večinoma
|
| Objavljeno: 12 Maj 2006 16:55 Naslov sporočila: |
|
|
Mah, svet se vrti v spirali in do središča ni več daleč....
_________________
"And on the sixth day God created man. By the seventh day He´d realised his mistake. And ´BUGGER!´ was the word."
~Intro v eno flash igro |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
