tomos
Generalmajor
Pridružen/-a: 04.09. 2006, 20:18
Prispevkov: 223
|
 Objavljeno: 19 Okt 2006 16:36 Naslov sporočila: Vyacheslav Mikhailovich Molotov |
 |
|
Vyacheslav Mikhailovich Molotov(9.marec, 1890- 8.november, 1986) je bil sovjetski politik in diplomat, vodilna figura Sovjetske vlade od dvajsetih let 20. stoletja, ko je kot učenec, vajenec Stalina prišel do oblasti in tam ostal vse do petdesetih let 20. stoletja, ko ga je odslovil Nikita Khrushchev. Bil je prvi podpisnik Nacistično-Sovjetskega pakta iz l.1939(Molotov-Ribbentrop pakt).
Leta 1916 je Molotov postal član Komiteja Boljševistične stranke v Petrogradu. Ob izbruhu Februarske revolucije je bil eden od redkih boljševikov, ki so se javno kazali. Pod njegovim vodstvom se je časopis Pravda obrnil na levo stran, z oporekanjem začasni vladi, ki je bila postavljena po revoluciji. Posledično, ko se je Stalin vrnil v glavno mesto, je njegove postopke izničil. Leninov prihod pa je spet vse obrnil in izničil Stalinove poteze. Kljub temu je Molotov postal Stalinov ''vajenec'', to je bila zveza, kateri je dolgoval poznejše ugodnosti in preživetje. Molotov je postal član Militantnega revolucionarnega komiteja, ki je planiral Oktobersko revolucijo(učinkovito so ponesli boljševike do oblasti).
L.1918 je bil Molotov poslan v Ukrajino, da bi sodeloval v državljanski vojni, ki je takrat potekala. Ker ni bil vojak, se ni udeležil bojev. L.1920 je postal sekretar Centralnega komiteja Ukrajinske boljševistične stranke. Čez dve leti, ko je Stalin postal generalni sekretar boljševistične stranke, je Molotova poklical v Petrograd in ga vključil v strankin sekretariat, ki je kmalu postal center moči v stranki. Pod Stalinovim pokroviteljstvom, je Molotov postal član Centralnega komiteja l.1922 in član Politbiroja l.1926.
Med boji za oblast po Leninovi smrti l.1924 je Molotov ostal lojalen podpornik Stalina porti številnim nasprotnikom: Leon Trotsky, Lev Kamenev, Grigory Zinoviev in Nikolai Bukharin. Postal je vodilna figura v Stalinističnem centru stranke, ki je vključeval tudi Klimenta Voroshilova, Lazarja Kaganovicha, Serga Ordzhonikidzeja in Sergeja Kirova. Trocki in njegovi podporniki so podcenjevali Molotova, kot mnogi drugi. Imenoval ga je ''poosebljena povprečnost'', ampak Molotova zunanja dolgočasnost je skrivala oster um in velik talent za administracijo. Operiral je predvsem za odrom in negoval vlogo brezbarvnega birokrata, npr. bil je edini boljševik, ki je vedno nosil obleko in kravato.
L.1939, po Muenchenskem sporazumu in Hitlerjevi invaziji na Češkoslovaško, se je Stalin odločil, da ni možno vzpostaviti delujočega sistema kolektivne varnosti proti Nemčiji, s povezavami- npr. z zahodnimi silami ali s Poljsko. Zato se je odločil, da je sporazum s Hitlerjem nujno potreben. Odvrnil naj bi pozornost na Poljsko in zahod, s tem bi Sovjetska zveza pridobila čas za priprave na neizogibno vojno z Nacistično Nemčijo. Maja, l.1939, je bil minister za zunanje zadeve Maxim Litvinov(bil je Jud, in kot tak neprimeren za ta pogajanja) odslovljen, Molotov ga je nasledil in tam ostal do maja l.1941, ko je zadeve prevzel Stalin, kot predsednik Sovjetske vlade.
Na začetku je Hitler odbijal diplomatske namige, da si Stalin želi miru, vendar je v zgodnjem avgustu, ko se je odločil za invazijo na Poljsko pooblastil zunanjega ministra, Joachima von Ribbentropa za resna pogajanja. Trgovski sporazum je bil sprejet 18.avgusta in 22.avgusta je Ribbentrop odšel v Moskvo, da bi podpisal formalni sporazum o nenapadanju. Četudi je ta sporazum znan ko Molotov- Ribbentrop pakt, sta bila obe le agenta svojih gospodarjev. Najpomembnejši del sporazuma je bil skrivni protokol, ki je zagotavljal delitev poljske in baltiških držav med Nemčijo in SZ. Ta protokol je dal Hitlerju zeleno luč za invazijo na Poljsko, ki se je začela 1.septembra.
Po tem sporazumu e Stalin lahko okupiral in si priključil Estonijo, Latvijo in Besarabijo. Pa tudi del Poljske. Sporazum mu je zagotovil proste roke v zvezi s Finsko. V Sovjetsko-finski vojni, ki je sledila je Finska zaradi močnega odpora in slabe Sovjetske koordinacije zgubila del ozemlja, ne pa tudi neodvisnosti.
Nemčija je lahko okupirala dve tretjini Poljske in Litvo(ki pa so jo pozneje zamenjali s SZ za ugodnejšo mejo na Poljskem.
Molotov-Ribbentrop pakt je urejal zadeve med Nemčijo in SZ vse do junija l.1941, ko je Hitler napadel SZ. Po invaziji je Molotov začel resna pogajanja z Britanijo in kasneje ZDA. L.1942 je podpisal Angleško-Sovjetski sporazum o zavezništvu. Zagotovil je tudi Rooseveltovo in Churchillovo privolitev za odprtje druge fronte v Evropi.
Spremljal je Stalina na Teheransko konferenco l.1943, Krimsko konferenco(Jalta) l.1945 in Postdamsko konferenco, ki je sledila porazu Nemčije. Zastopal je SZ na konferenci v San Franciscu, kjer so ustanovili Združene Narode. Tudi v medvojnih pogajanjih je bil znan kot dober pogajalec in odločen zastopnik sovjetskih interesov.
vir:en.wikipedia.org
_________________
When a man tells you that he got rich through hard work, ask him: 'Whose?' |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
