pinky
Poročnik
Pridružen/-a: 30.11. 2006, 21:20
Prispevkov: 64
Kraj: postojna:)
|
 Objavljeno: 05 Jul 2007 21:07 Naslov sporočila: JEAN-PAUL SARTRE |
 |
|
Jean – Paul Sartre
"Rodil se je 21. januarja 1905 v Parizu. Že zgodaj je izgubil očeta, v glavnem pa je vzgojil ded po materini strani, v čigar hiši je živel z odovelo materjo, dokler se ta ni spet poročila. To je bilo okolje, v katerem so zelo cenili razumniške in literarne vrednote. Toda Sartre je očima globoko zaničeval in njegova mladeniška leta so bila polna grenkobe, ki jo je brezkompromisno opisal v spominih na mladost Besede (Les mots, 1963).
Leta 1924 je na ugledni ustanovi Ecole normale superieure začel petletni študij filozofije, potem pa je na različnih gimnazijah poučeval filozofijo. Njegovo pedagoško kariero je prekinila 2. svetovna vojna in leta 1939 so ga vpoklicali v vojsko. Čez eno leto je prišel v nemško ujetništvo, marca 1941 pa mu je s ponarejenimi dokumenti uspelo pobegniti iz taborišča v Trieru in se vrniti v Pariz. Tam je spet postal učitelj, dokler mu dohodek od literarnega dela leta 1945 ni omogočil, da se popolnoma posvetil pisanju.
V ODPORNIŠKEM GIBANJU
Vojne izkušnje so trajno vplivale na njegovo življenje in misel. Ko je videl, kakšne nečlovečnosti so ljudje sposobni v medsebojnih odnosih, je začel sodelovati s francoskim odporniškim gibanjem in se začel vse bolj zanimati za marksizem. S Simone de Beauvoir in Mauriceom Merleaujem – Pontyjem je ustanovil mesečno revijo Les Temps Modernes (1945), da bi si tako ustvaril javni forum za svoje ideje. Še pred nemško zasedbo je izšlo njegovo glavno filozofsko delo Bit in nič (L' etre et le neant, 1943), s katerim je po končani vojni postal slaven po vsem svetu in ki je odločilno vplivalo na povojni razvoj francoske revolucije. Celotno Sartrovo delo je v bistvu opredeljeno z analizo eksistencialističnega vprašanja človekove svobode. Literarni prodor je dosegel z romanom Gnus (La nausee, 1938), njegovi znani drami sta še Muhe (Les mouches, 1943) ter Umazane roke (Les mains sales, 1948).
Katoliška cerkev je leta 1948 njegova dela uvrstila na seznam prepovedanih knjig. Sartrova politična dejavnost je sestavljena i več obdobij. Na vrhuncu hladne vojne se je leta 1952 zavzel za francoske komuniste, svetovno mirovno gibanje in Sovjetsko zvezo. Pisal je peticije in manifeste ter odhajal na dolga potovanja po Sovjetski zvezi, Kitajski in Kubi. Od socializma sovjetskega tipa se je dokončno odvrnil leta 1968, ko so sile Varšavskega pakta vdrle v Češkoslovaško.
Preobrat v Sartrovem teoretičnem obravnavanju od fenomenološko-eksistencialistične filozofije k marksizmu označuje njegovo drugo glavno delo Kritika dialektičnega uma, ki je izšlo leta 1960. Sartre je povezanost eksistencializma in marksizma videl v uresničitvi človekove pravice do svobode v obliki politične svobode. To teoretično zamisel je poskušal praktično uresničiti: med drugim je odklonil Nobelovo nagrado za književnost, ki so mu jo podelili leta 1964, in postal je predsednik Russllovega sodišča, imenovanega po britanskem filozofu in pacifistu Bertrandu Russllu, za vojne zločine ZDA v vietnamski vojni. Od leta 1968 je zato sodeloval v radikalnem levičarskem protestnem gibanju in začel izdajati prepovedane revije ter jih sam pomagal deliti po ulicah.
Veliko pozornosti je leta 1974 vzbudil tudi njegov obisk pri članih nemške teroristične skupine RAF v zaporu Stammheim v Stuttgartu. Leta 1973 je ustanovil revijo Liberation in postal njen direktor.
Umrl je 15. aprila 1980 v Parizu. njegovega pogreba se je udeležilo 50.000 ljudi, ki so pospremili krsto na pokopališče Montparnasse in se tako poslovili od človeka, čigar življenje in delo pričata o boju proti nasilju 20. stoletja. "
VIR: Spremenili so svet; MK |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
