 |
Komunistična Partija
There are no strangers here, just friends who haven't met.
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
KPSmistr
Diktator
Pridružen/-a: 21.01. 2006, 10:41
Prispevkov: 664
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 17 Mar 2006 11:13 Naslov sporočila: Josip Broz - Tito |
 |
|
| Citiram: |
Slika: Josip Broz - Tito skupaj s Fidelom Castrom
Življenjepis
Josip Broz se je rodil v številni družini Franja Broza, bogatega kmeta, in Marije, rojene Javeršek. Osnovno šolo je končal v Kumrovcu, leta 1910 pa se je v Sisku izučil za ključavničarja. V Zagrebu se je zaposlil kot kovinarski delavec in oktobra 1910 je postal član Socialnodemokratske stranke Hrvaške in Slavonije. med letoma 1911 in 1913 je delal v tovarnah po Sloveniji, Češki, Nemčiji in Avstriji. Od jeseni 1913 je služil vojaški rok na Dunaju in Zagrebu, kjer je leta 1914 končal podčastniško šolo s činom vodnika. Avgusta 1914 so ga ob izbruhu 1. svetovne vojne poslali na srbsko fronto. Leta 1915 so ga premestili na rusko, kjer je bil istega leta na Karpatih ranjen in ujet. Junija 1917 je sodeloval v boljševiških demonstracijah. Za svojo politično usmerjenost je tedaj sprejel leninizem in leta 1920 v Omsku postal član Jugoslovanskega odseka Ruske komunistične partije (boljševikov).
1934 je postal član politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in začel uporabljati vzdevek Tito. 4. julija 1941 je Tito izdal razglas, s katerim je pozval narode na območju Jugoslavije na oborožen boj proti nacistom. Med leti 1941 in 1945 je bil vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Od 1945 in 1953 je bil predsednik vlade in minister za zunanje zadeve v vladi FLRJ. 1948 se je sprl z Josipom Visarijonovičem Stalinom glede Informbiroja, kar je privedlo do razkola med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. 13. januar 1953 je postal dosmrtni predsednik SFRJ. Podredil si je vse vzvode oblasti in postal diktator in absolutni vladar Jugoslavije. S pomočjo vojske, in komunistične stranke je vladal Jugoslaviji vse do svoje smrti. 1961 je z Gamalom Abdelom Naserjem in Džavaharlalom Nehrujem ustanovil Gibanje neuvrščenih. V zadnjem desetletju pred smrtjo je trpel za Parkinsonovo boleznijo, hudo sladkorno boleznijo, imel težave s kožno pigmentacijo (možen začetek kožnega raka), užival afrodiziake in stimulanse zaradi upadlega libida, imel je zobno protezo in opravljenih več plastičnih operacij, ... 4. maja 1980 je umrl v Kliničnem centru v Ljubljani za posledicami gangrene (še prej so mu v zadnjem poskusu zdravljenja amputirali levo nogo).
Teorije zarote o Titu
Pojavila se je tudi teorija zarote glede Tita, ki dokazuje, da povojni Tito ni ista oseba kot Tito pred prvo svetovno vojno.
"Dokazi":
.::. Tito je za čas svojega življenja nosil uradno poročilo avstro-ogrskih oboroženih sil o padlih na vzhodni fronti leta 1915; na seznamu je bil tudi Josip Broz;
.::. Srbohrvaščino naj bi govoril s poljskim naglasom, medtem ko je nemščino govoril z naglasom visoke dunajske družbe (rodil naj bi se poljski družini na Dunaju): to se lahko ovrže z dejstvom, da je pred prvo svetovno vojno delal v Avstriji, kjer je prevzel naglas, medtem ko je poljski naglas lahko "pobral" med samo vojno);
.::. Čeprav se v mladosti ni nikoli učil klavirja, je igral odlično brez napak: naučil se je lahko tudi po vojni kot del državniške vzgoje.
Titova priznanja in odlike
Jugoslovanska
red velike zvezde Jugoslavije (1954)
red svobode (1947)
red nacionalnega heroja (1944, 1972, 1977)
red heroja socialističnega dela (1950)
red nacionalne osvoboditve (1945)
red vojaške zastave (1954)
red jugoslovanske zastave s prepasico (1954)
red partizanske zvezde z zlatim vencem (1945)
red republike z zlatim vencem (1960)
red za nacionalne zasluge z zlato zvezdo (1945)
red bratstva in enotnosti z zlatim vencem (1945)
red ljudske armade z lovorjevim vencem (1954)
red za vojaške zasluge z veliko zvezdo (1954)
red hrabrosti (1945)
Tuja
Avstrija - red velike zvezde za pomembne zasluge Republike Avstrije s prepasico (9. februar 1965)
Afganistan - velika ovratnica reda Almara s prepasico (1. november 1960)
Belgija - veliki križ reda Leopolda s prepasico (6. oktober 1970)
Bolivija - velika ovratnica andeškega orla (29. september 1963)
Brazilija - velika ovratnica nacionalnega reda južnega križa (19. september 1963)
Bolgarija:
- red Svoboda ljudstva 1941 - 1945 1. razreda (25. november 1947)
- red 9. september 1944 1. razreda z meči (25. november 1947)
- red Georgija Dimitrova (22. september 1965)
Burma - velika ovratnica reda Aga Mah Tiri Tudama (6. januar 1955)
Kambodža:
- kraljevi red Kambodže 1. razreda s prepasico (20. julij 1956)
- velika ovratnica nacionalne samostojnosti (17. januar 1968)
Kamerun - veliki križ reda za zasluge za Kamerun s prepasico (21. junij 1967)
Centralnoafriška republika - veliki križ reda za zasluge s prepasico (3. maj 1972)
Čile - velika ovratnica reda za zasluge za Republiko Čile (24. september 1963)
Kongo - red za zasluge za Kongo s prepasico (10. september 1975)
Češkoslovaška:
- red belega leva 1. razreda s prepasico (22. marec 1946)
- vojaški red belega leda Za zmago 1. razreda (22. marec 1946)
- red vstaje slovaškega ljudstva 1. razreda (22. marec 1946)
- vojaški križec za zasluge 1939 - 1945 (22. marec 1946)
- čehoslovaški vojaški križec 1939 (22. marec 1946)
- red belega leva 1. razreda z ovratnico in prepasico (26. september 1964)
Danska - viteški red slona s prepasico (29. oktober 1974)
Egipt - velika ovratnica reda Nila (28. december 1955)
Etiopija:
- velika ovratnica reda kraljice Sabe s prepasico (21. julij 1952)
- vojna medalja svetega Gregorja z listi zmage (21. julij 1954)
- medalja za obrambo domovine s petimi palmami zmage (21. julij 1954)
Finska - poveljniški veliki križ reda bele vrtnice Finske z ovratnico in prepasico (6. maj 1963)
Francija:
- vojaški križec s palmo 1930 - 1945 (7. maj 1956)
- medalja za vojaške zasluge (7. maj 1956)
- veliki križ reda legije časti 1. razreda s prepasico (7. maj 1956)
- red za zasluge v boju 1. razreda (29. junij 1956)
- veliki križ nacionalnega reda za zasluge s prepasico (6. december 1976)
Nemška demokratična republika:
- red velike zlate zvezde prijateljstva med narodi s prepasico (8. junij 1965)
- red Karla Marxa (12. november 1974, 12. januar 1977)
Zvezna republika Nemčija - red velikega križca specialnega razreda za zasluge za Zvezno republiko Nemčijo s prepasico (24. junij 1974)
Združeno kraljestvo - vitez velikega križca reda kopeli z ovratnico in prepasico (17. oktober 1972)
Grčija - veliki križec reda rešitelja s prepasico (2. junij 1954)
Gvineja - veliki križec bojevnika za neodvisnost (7. januar 1961)
Madžarska:
- madžarski veliki križec z zvezdo reda madžarske republike s prepasico (7. december 1947)
- madžarski red zastave ljudske republike Madžarske z briljanti 1. razreda (14. september 1964)
- madžarski red za zasluge za ljudsko republiko Madžarsko 1. razreda (7. december 1947)
Indonezija:
- red za hrabrost (28. december 1958)
- red velikega heroja (7. april 1960)
- red velike zvezde republike Indonezije z briljanti 1. razreda (16. junij 1961)
Iran:
- velika ovratnica reda Pahlavi s prepasico (3. junij 1966)
- spominski red 2500-letnica iranskega imperija (14. oktober 1971)
Irak:
- red Al Rafidaina 1. razreda s prepasico (14. avgust 1967)
- vojaški red Al Rafidaina 1. razreda s prepasico (7. februar 1979)
Italija - red velikega križca za zasluge Republike Italije z ovratnico in prepasico (2. oktober 1969)
Japonska - velika prepasnica najvišjega reda krizanteme (8.april 1968)
Jordanija - red Ben Alija z ovratnico in prepasnico (11. februar 1979)
Kenija - velika ovratnica reda zlatega srca Kenije 1. razreda (18. februar 1970)
Demokratična republika Koreja:
- red heroja republike s prepasico (25. avgust 1977)
- red državne zastave 1. razreda (25. avgust 1977)
Kuvajt - veriga Mubaraka (3. februar 1979)
Liberija - najvišji red viteštva pionirjev Republike Liberije s prepasico (14. marec 1961)
Libija - red republike s prepasico (november 1973)
Luksemburg - red viteza zlatega leva hiše Nassau s prepasico (9. oktober 1970)
Mavretanija - red velikega križa Mavretanije s prepasico (5. september 1968)
Mehika:
- ovratnica nacionalnega reda azteškega orla (30. marec 1963)
- medalja za neodvisnost (15. oktober 1963)
Mongolija - red Suha Batorja (20. april 1968)
Maroko - velika ovratnica reda Mehamedija (1. april 1961)
Nepal - red Ojasvi-Rajanje z ovratnico in prepasnico (2. februar 1974)
Nizozemska - veliki viteški križec nizozemskega leva 1. razreda s prepasico (20. oktober 1970)
Norveška - veliki križec reda svetega Olafa z ovratnico in prepasnico (13. maj 1965)
Pakistan - red Nišana Pakistana najvišjega razreda (13. januar 1961)
Panama - red Manuela Amadorja Guerre z ovratnico (15. marec 1976)
Poljska:
- red križca Grunwalda 1. razreda (19. oktober 1945)
- medalja zmage in svobode 1945 (16. marec 1946)
- partizanski križec (16. marec 1946)
- red velikega križca za vojaške zasluge 1. razreda s prepasico (16. marec 1946)
- red velikega križca za oživitev Poljske s prepasico (25. junij 1964)
- red velikega križca za ožitivev Poljske (4. maj 1973)
Portugalska:
- velika ovratnica reda svetega Jaga s prepasico (23. oktober 1975)
- velika ovratnica reda Don Henrihota s prepasico (17. oktober 1977)
Romunija:
- ovratnica reda Karola prvega (16. december 1947)
- red viteza Mihaela 1. razreda (19. december 1947)
- red viteza Mihaela 2. razreda (19. december 1947)
- red viteza MIhaela 3. razreda (19. december 1947)
- red zvezde socialistične republike Romunije 1. razreda (18.april 1966)
- red zmage socializma (16. maj 1972)
San Marino - veliki križec reda za civilne in vojaške zasluge za San Marino s prepasico (25. september 1967)
Senegal - nacionalni red leva s prepasico (30. avgust 1975)
Sirija - nacionalni red of Omay najvišjega razreda s prepasico (6. februar 1974)
Somalija - red somalske zvezde s prepasico (26. marec 1976)
Sudan - velika ovratnica reda časti (12. februar 1959)
Švedska - kraljevi red Serafim najvišjega reda s prepasico (29. februar 1959)
Togo - veliki križec reda reke Mono s prepasico (23. junij 1976)
Tunizija - velika ovratnica reda neodvisnosti (9. april 1961)
ZSSR:
- red Suvorova (september 1944)
- red zmage (29. september 1945)
- spominska medalja 20. obletnica Velike domovinske vojne (30. junij 1965)
- red Lenina (5. junij 1972)
- red oktobrske revolucije (16. avgust 1977)
Venezuela - ovratnica najvišjega reda osvoboditelja (17. marec 1976)
Zambija - red velikega poveljnika in odlikovanega borca za svobodo 1. razreda s prepasico (8. februar 1970)
Nazivi
Prvi častni član SAZU
Navedki o Titu
Navedki o Titu
"...poslednji Habsburžan..."
britanski zgodovinar Alan J.P. Taylor
Tito je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Dvajseto stoletje je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Toda skupaj sodita, ta človek in to stoletje.
Fitzroy McLean
|
Vir: Wikipedija
_________________
Stan: Hey, guys. Do you know where I can find the clitoris?
Kyle: The what?
Cartman: What, is that like finding Jesus or something?
Nazadnje urejal/a KPSmistr 01 Jun 2006 22:24; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Srbski partizan
Partizan
Pridružen/-a: 14.05. 2006, 11:38
Prispevkov: 355
|
| Objavljeno: 14 Maj 2006 11:41 Naslov sporočila: Kratek Titov življenjepis |
|
|
| Citiram: |
Josip Broz Tito se je rodil v Kumrovcu, 7.maja leta 1892, v majhni vasici ob reki Sotli blizu meje s Slovenijo. Rodil se je v pretežno revni družini zakoncema Franju in Mariji Broz. Mama je bila Slovenka, ki je imela svoje korenine v Sloveniji, natančneje v vasi Podsreda, Franjo, Titov oče, pa je prihajal iz Hrvaške. Titova otroška leta so bila zelo težka. Sam je večkrat poudarjal: »Moja otroška leta so bila težka, v družini je bilo mnogo otrok in ni bilo lahko skrbeti zanje... Pogosto ni bilo dovolj kruha, večkrat smo ostali po celi dan brez hrane« Tito je večkrat govoril, da je moral začeti delati že pri svojih šestih letih, vstajal je pozno zjutraj, in delal do ponoči. Večkrat je poudarjal, da časa za učenje sploh ni imel. Zato ni čudno, če kot zanimivost omenimo, da je Tito padel v prvem razredu OŠ. A kljub temu je v svojem dolgem življenju veliko dosegel. Mnogi mu še danes ne sežejo niti do kolen. Tito je večkrat izpostavil žalostno dejstvo, da mladosti ni imel. Mladost mu je vzela huda revščina in trdo delo s katero je moral revščino premagovati. Ko se je Tito v svoji mladosti seznanil z krivicami in izkoriščevanjem, potemtakem ni čudno, da se je vse svoje življenje zavzemal prav za tisti sloj iz katerega je izhajal. Svoje šolanje je Tito končal kot kovinar. S poklicem, ki ga je imel je pričel s trebuhom za kruhom potovati po takratni AO in iskati delo. Delal je v Sloveniji, Avstriji, Češki in Nemčiji. Tam se je še bolj seznanil z izkoriščevalskim odnosom kapitalizma do delavcev. Tako ga je privedlo, da se je seznanil s socialistično in komunistično literaturo, ki je govorila o odpravi takšnih nepravičnih odnosov.
Malo pred 1.SV so ga vpoklicali v vojsko. Služil jo je v AO, ker je bil AO državljan. Sprva se ni hotel bojevati, pa so ga zato zaprli. Kasneje so ga kazensko poslali na rusko fronto, kjer je bil ranjen in ujet s strani Rusov. V ujetništvu je spet prenašal trpljenje, saj je bil edini, ki se je upal protestirati nad nehumanimi pogoji, ki so jih bili deležni vojni ujetniki. Po izbruhu oktobrske socialistične revolucije v Rusiji, se je javil v Rdečo armado in tako pričel svoj revolucionarni boj za svoje ideale v katere nikoli ni podvomil. V domovino se je vrnil dve leti po koncu 1.SV. Ko je prišel v Jugoslavijo, se je takoj včlanil v komunistično partijo Jugoslavije(KPJ).
Ko se je vrnil v domovino, se je sprva težko zaposlil, spet je bil deležen hudega izkoriščanja s strani kapitalistov in hude revščine. Tako je še bolj dosledno in vdano delal za KPJ, misleč, da ne dela dobro samo za svojo stranko, ampak za ves delavski razred, ki jih pestijo iste težave hudega izkoriščanja in revščine kakor njega. KPJ je bila v tistem času prepovedana stranka, zato je bilo kakršnokoli delovanje za njo kaznivo dejanje in se je kaznovalo z zaporom. Tako so Tita nekoč prijeli in ga obsodili na pet let težke ječe. Ta čas je izkoristil za učenje. Tam se je spoznal z mnogimi drugimi komunisti, seznanjal se je bolj podrobno z komunistično literaturi in se naučil nemškega jezika. Ko je prišel ven iz ječe je bil še bolj prekaljen revolucionar kot prej. Zapustil je državo in potoval kot viden član KPJ po Evropskih prestolnicah. Zaradi ilegalnega dela, ki ga je opravljal, si je nadel psevdonim Tito. V tujini je kot član najvišjega telesa KPJ pomagal stranko organizirat in zbrati prostovoljce za boj v španski državljanski vojni proti fašizmu.
Zaradi zaslug, ki jih je storil so ga nagradili z najvišjim mestom v stranki, z mestom generalnega sekretarja oz. predsednika KPJ. Takoj se je odločil preseliti sedež stranke iz tujine v domovino, saj je bil prepričan, da mora biti vodstvo partije med ljudstvom. Tam je partijo pripravljal za organiziran odpor proti takrat najhujši nevarnosti, ki je pretila človeštvu, to je, nacizmom in fašizmom. Stranko je tudi reorganiziral in preuredil, saj je bila prej v razkolu zaradi raznih frakcionaških sporov.
Ko so nacistične in fašistične sile 6. aprila leta 1941 napadle Jugoslavijo in jo razkosale, je KPJ 10. aprila ustanovila vojni komite s Titom na čelu. KPJ je pozvala vse narode h odporu zoper okupatorja, kar je bilo takrat v nasprotju z mednarodnim interesom v komunističnih vrstah, saj je imela SZ s Stalinom na čelu podpisan pakt o nenapadanju s Hitlerjem. To nam pove samo dejstvo, da je Tito deloval načelno in vedno v korist svojega ljudstva- nikoli ni prodajal interese svoje države drugim »višjim« interesom. Toda poziv KPJ h uporu so meščanske stranke, ki so uradno še bile na oblasti v Jugoslaviji s sedežem vlade v izgnanstvu v London, razumele kot vojno napoved oz. revolucijo. Tako je domača reakcija na zahrbten način sklenila pakt z okupatorjem ter ponudila svoje hlapčevske usluge za boj zoper komunizem. Domači izdajalci so vedno trdili, da se borijo zoper komunizem, v resnici so se borili proti lastnem narodu in državi.
Situacija med letom 1941-45 je bila zelo težka. A Tito je stvari znal zasukat v prid svojega ljudstva. Prepričal je večino ljudi, da se domači izdajalci(domobranci, četniki, bela garda, ustaši...) v resnici borijo za Nemčijo in ne za lasten narod, kot so trdili. Tito je oborožil in ustanovil svoje partizanske enote tako rekoč iz nič. Na svoji strani je imel večino ljudstva. Sovražnik je Titove partizane večkrat obkolil in jih poskušal uničit, a jim to po Titovi uslugi ni uspelo, saj je Tito znal modro preceniti položaj v katerem se je znašel. Tito je stvari vedno presodil tako, da je bilo prav. Tita so med hudim bojem spoštovali vsi, celo sovražnik na čelu z zloglasnim Hitlerjem in Himmlerjem! To pa zato ker se je iz vsakega obroča uspešno prebil in rešil celo vojsko, nič ga ni ustavilo, zato se je o njem že med vojno razvil mit.
Njegovi vojni uspehi so bili tako uspešni, da so Titove partizane podprli celo zavezniki na Teheranski konferenci. Tam je bilo ugotovljeno, da partizani v Jugoslaviji uspešno zadržujejo 21. nemških divizij. To je pomenilo, da partizani s svojo borbo v Jugoslaviji razbremenjujejo druga bojišča v Evropi, kot je nor. ruska fronta. Zato so nam bili zavezniki zelo hvaležni.
Titova politična in vojaška strategija je odločno vplivala na potek in zmagovit konec narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Zgodovinski sklepi drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu so položili temelje nove Jugoslavije na federativni podlagi. Tako so narodi in narodnosti Jugoslavije pod Titovim vodstvom postali sredi okupirani Evropi suvereni gospodarji svoje usode in dali vedeti vsem, da nihče razen njih ne more delati nobenih načrtov o prihodnosti Jugoslavije.
Po uspešnem in zmagovitem koncu 2.SV na naših tleh se je Jugoslavija s Titom na čelu znašla v težkem položaju. Premagovati so morali številne notranje in zunanje težave. Jugoslavija je bila po vojni opustošena in razrušena država, uničenih je bilo ogromno tovarn, stanovanj in infrastrukture. Te težave so reševali na dosleden način, vpoklicali so vse ljudstvo naj stopi v delovne brigade, da bi skupaj z lastnimi silami obnovili porušeno domovino. In uspelo jim je. Jugoslavija se je znašla na lestvici ene najhitreje razvijajočih se državah na svetu.
Zaradi svoje izvirne neodvisnosti je bila Jugoslavija marsikomu na poti. Tako zaveznikom po vojni, ki so nam vzeli Trst in Rusov na drugi strani, ki so na nas izsiljevali, da se jim podredimo. Vsem je Tito odločno rekel NE in s tem marsikaj žrtvoval, a vendar se je na koncu izkazalo za pravilno odločitev.
Tito je v svoji notranji politiki izbral samostojni način razvoja socializma v Jugoslaviji. Imenovalo se je samoupravljanje. Tito je pri tem izhajal iz Marxove misli, da morajo biti novi družbeni odnosi delo delavskega razreda in delovnih ljudi. Titovo geslo se je takrat glasilo: »Tovarne delavcem, zemlja kmetom!«. Tako so tovarne v Titovi Jugoslaviji soupravljali tudi delavci. Od tod pa tudi ime tega socializma, »socialistično samoupravljane.«
Skratka, težko je na kratko povzeti življenjsko pot človeka, ki je že za svojega življenja postal ljudskim množicam v domovini in po vsem svetu simbol narodnoosvobodilnega boja in samoupravnega socializma, simbol nove Jugoslavije in njene neodvisnosti za tisti čas, bil je tudi legendarni bojevnik za sožitje in mir v svetu. Organiziral in vodil je boj proti okupatorjem in njihovim pomagačem, postavil se je po robu Stalinu in skupaj z Nehrujem in Naserjem začel gibanje neuvrščenih, ki še danes obstaja in deluje.
Tito je bil velik mož, ki se je vestno brigal za svoj narod. Ni potoval po svoji državi z letalom, vozil se je okrog z avtomobilom in se ustavil na vsakem koncu, da je lahko videl kako narod živi. Nobeno pismo ni pustil neprebrano, prav tako pa ni preslišal nobeno kritiko. Bil je človek, ki je rad pomagal drugim. Njegov značaj je temeljil na dejstvu, da je svoboden razvoj človeka pogoj za izgradnjo svobode in sreče vseh.
Izpolnil je vse obljube. Tovarne je dal delavcem, uvedel je demokracijo. Delavcem in ostalim občanom je omogočil pravico do samoupravljanja in pravico, da delegirajo svojega delegata, da zastopa njihove interese v zvezni skupščini. Ni prave demokracije, če nima delavec pravico do samoupravljanja v družbi. To pravico jim je omogočil Tito. Tito je tudi vztrajal pri načelih enakopravnosti in samostojnosti vsakega posameznika. Bil je tudi edini državnik na svetu, kjer so ga ljudje lahko brez pridržkov TIKALI! Bil je pravi oče. Bil je eden najbolj uglednih državnikov na svetu.
Kolikšen je bil njegov ugled svetu, je bilo videti tudi na njegovem pogrebu. Nikoli se ni na enem mestu hkrati zbralo toliko državnih voditeljev, kot na Titovem. Bil je prvi državljan sveta in naš ljubljeni vodja, ki je prvi izpolnil Marxov nauk. Človeku je treba najprej dati hrano, obleko,stanovanje in delo šele potem pa lahko človek normalno zaživi.
To, da je bil Tito izjemo uspešen voditelj se vidi še danes, po več kot 25. letih odkar je umrl se še na vsakem koraku najdejo ljudje, ki Tita izjemno cenijo in na njega ne pozabijo. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Srbski partizan
Partizan
Pridružen/-a: 14.05. 2006, 11:38
Prispevkov: 355
|
| Objavljeno: 07 Jun 2006 10:59 Naslov sporočila: |
|
|
Še nekaj malega o Titu
| Citiram: |
Skratka, težko je na kratko povzeti življenjsko pot človeka, ki je že za svojega življenja postal ljudskim množicam v domovini in po vsem svetu simbol narodnoosvobodilnega boja in samoupravnega socializma, simbol nove Jugoslavije in njene neodvisnosti za tisti čas, bil je tudi legendarni bojevnik za sožitje in mir v svetu. Organiziral in vodil je boj proti okupatorjem in njihovim pomagačem, postavil se je po robu Stalinu in skupaj z Nehrujem in Naserjem začel gibanje neuvrščenih.
Tito je bil velik mož, ki se je vestno brigal za svoj narod. Ni potoval po svoji državi z letalom, vozil se je okrog z avtomobilom in se ustavil na vsakem koncu, da je lahko videl kako narod živi. Nobeno pismo ni pustil neprebrano, prav tako pa ni preslišal nobeno kritiko. Bil je človek, ki je rad pomagal drugim. Njegov značaj je temeljil na dejstvu, da je svoboden razvoj človeka pogoj za izgradnjo svobode in sreče vseh.
Izpolnil je vse obljube. Tovarne je dal delavcem, uvedel je demokracijo. Delavcem in ostalim občanom je omogočil pravico do samoupravljanja in pravico, da delegirajo svojega delegata, da zastopa njihove interese v zvezni skupščini. Ni prave demokracije, če nima delavec pravico do samoupravljanja v družbi. To pravico jim je omogočil Tito. Tito je tudi vztrajal pri načelih enakopravnosti in samostojnosti vsakega posameznika. Bil je tudi edini državnik na svetu, kjer so ga ljudje lahko brez pridržkov TIKALI! Bil je pravi oče. Bil je eden najbolj uglednih državnikov na svetu.
Kolikšen je bil njegov ugled svetu, je bilo videti tudi na njegovem pogrebu. Nikoli se ni na enem mestu hkrati zbralo toliko državnih voditeljev, kot na Titovem. Bil je prvi državljan sveta in naš ljubljeni vodja, ki je prvi izpolnil Marxov nauk. Človeku je treba najprej dati hrano, obleko,stanovanje in delo šele potem pa lahko človek normalno zaživi.
Resnično ti hvala heroj Tito, da si nas zaposlil in izšolal. Hvala ti, da si nam zgradil naše tovarne in stanovanja, hvala ti, da si nam omogočil normalno zaživeti. Resnično ti hvala za vse dobro kaj si naredil, tvoja smrt še ne pomeni konec. Za navadnega šlosarja si bil resnično NADČLOVEK!
Človeka smrt požanje,
človeštva ne; najprej
z njim, kar je storil zanje,
živel bo vselej.
Večna ti slava legendarni junak, legendarni poveljnik in državnik. Nikoli te ne bomo pozabili, vselej boš ostal v naših srcih.
Lep pozdrav vsem!
|
_________________
Komunist po duši in srcu |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tamchy
Diktatorjeva osebna pomočnica
Pridružen/-a: 02.05. 2006, 01:05
Prispevkov: 167
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
T_Rex
Rdeči utrinek
Pridružen/-a: 25.09. 2007, 18:39
Prispevkov: 3
|
| Objavljeno: 25 Sep 2007 19:13 Naslov sporočila: |
|
|
Najprej lep pozdrav vsem. Upam da ne bo zamere, ker sem semle vskočil s foruma s podobno tematiko. No recimo podobno, čeprav pravzaprav gre tam za drugačen koncept.
Bi vam pa žele predstaviti eno svojo teorijo oziroma opis Josipa Broza Tita.
Morda na trenutke deluje celo malce humorno, vendar verjamite da nikakor ne v slabem smislu. Ravno nasprotno.
Pa dajmo.
Kako bi lahko opisal Tita z eno besedo? Takole: LEGENDA, ali pa CAR.
Kako bi lahko opisal Tita z nekaj več besedami? Takole:
Josip Broz Tito je bil rojen v Kumrovcu leta 1892. Ker se nekako niso mogli zediniti, katerega dne, so po drugi svetovni vojni določili 25.maj, ki se je proslavljal kot dan mladosti.
Tito je bil rojen akcijski heroj. Že kot mali je sunil svinjsko glavo in jo skuhal, da je nahranil lačne brate in sestre, zaradi česar je potem bilo vsem slabo, sam pa je pokasiral batine. Pozneje je zlomil leseno korito, ki ga je uporabljal za sankanje in znova pokasiral batine. Ko se je batin naveličal, je odšel v Sisak, pa malo v Zagreb, Ljubljano, Trst, pa spet v Kumrovec. Nikjer namreč ni našel stalnega šihta. Nato je spet odšibal v Ljubljano, pa v Kamnik, kjer je malo delal, nato pa med gastarbajterje v Nemčijo, kjer je zopet iskal šiht po Stuttgartu, Munchenu, Manheimu, delal malo tu, malo tam. Po vsem tem, je sam pri sebi ugotovil, da pač ni za šloserijo, ter se je raje odločil, da bo vzel stvari in puško v svoje roke, ter odšel na vzhodno fronto. Tam ga je nekdo nabodel na kopje, vrgli so ga v ječo, in po vseh komedijah, je prispel spet v nekdanjo Jugoslavijo. Kaj kmalu postane generalni sekretar KPJ (komunistične partije Jugoslavije), zato ga spet vtaknejo v zapor, kjer ne priznava sodišča, ampak priznava samo sodišče svoje partije; "NE PRIZNAJEM OVAJ SUD..." (vam je to od nekod poznano? Za tiste ki vam ni- hint: Slobodan Miloševič v Haagu).
Ko pride iz resta, nardi revolucijo, ustanovi AVNOJ in v drugi svetovni vojni nažene okupatorje in domače izdajalce iz države. Med 2.sv. vojno, mu življenje reši nemški ovčar, ko nekje blizu vreže granata in Tito pokasira šrapnel v roko, njegov zvesti pesjanar pa žal toče svinca ni preživel.
Po vojni ima jajca, da reče Stalinu NE, zaradi česar skorajda faše ruske tanke in vkorakanje sovjetov v Jugo, vendar se stari lisjak ne da. Povleče svoje skrivne adute (še danes se ne ve kakšne) in Sovjeti, ki so pred tem brez pardona vkorakali v Poljsko, Češko, Madžarsko, Romunijo pa še marsikam in jih velikodušno vzeli pod svoje okrilje, pod železno zaveso, čudežno obstojijo na meji in se kasneje tudi umaknejo.
Tito se oženi z Jovanko, občasno pije viski s Churcillom, špila na klavir, lovi medvede, in sproži gibanje neuvrščenih. Potuje z Modrim vlakom, ki ga vlečejo lokomotive Neretva in Sutjeska, Kozara in Dinara, z jahto Galeb in enim iz svoje kolekcije Mercedesev. Najraje nosi belo obleko, rokavice, zlat prstan in Rolex. Rad ima Chivas, domače štruklje, mlince s piščancem, omladince in še posebej omladinke. Ima lepo kolekcijo vina, ki ga na Brionih rad pije s svojimi kaskaderji kot so Richard Burton in Kirk Douglas.
V starejših letih veliko potuje po svetu, ko mu zmanjka cigar, skoči na Kubo po nov paket, malo okrca Fidela, vmes skoči še na Kitajsko in spet domov. Pravzaprav bi težko našli državo, kjer ni bil zaželjen in sprejet z največjimi državniškimi častmi, pa najsi je to bil vzhod ali zahod. Znal je reči NE največjim velesilam in obenem ohraniti prijateljstvo in ne samo to- od njih celo izvleči tisto, kar je potreboval. Na njegovem spisku frendov, so med drugimi bili politiki in liderji kot so: Churchill, Arafat, Angleška kraljica Elizabeta II, Indira Ghandi, Nasser, Fidel Castro, Nikita Hruščev, pa Kennediji, Roosvelt, Nixon, Gadafi, celo Sadam Hussein in nenazadnje Papež. Ne bom več našteval, ker bi bilo predolgo, prav tako nebi našteval njegova potovanja po svetu, ker bi bil spisek predolg, lahko pa rečemo, da je po številu potovanj, krepko posekal samega papeža.
Tito je bil uživač. V današnjem žargonu bi se reklo, da je bil legenda, frajer, car in pravi jebach. Rad si je privoščil dobro hrano, pijačo in lepo deklico. V njegovi postelji naj bi se med drugimi znašle Sophia Loren in Elizabet Taylor, ter celo princesa Margareta.
Kakorkoli, neizpodbitna dejstva ostajajo. Bil je sposoben več kot 40let na vajetih držati državo, z toliko različnimi narodi, verami in interesi, kot še nihče v zgodovini in obenem doseči, da so ga ljudje NEPRISILJENO oboževali in lepo držati mir v vedno vročem balkanskem kotlu. Še danes po celem svetu nihče ni sposobn držati pod isto streho DVA različna naroda ali verstvi, ne bi se poklali med seboj.
-Očita se mu goli otok (vsaka država ima svoj goli otok-ene bolj, ene manj "civiliziranega"), pa likvidacije, diktatorstvo... Vsak sistem ima seveda tudi svoje slabe strani. A primerjajmo ga z nekaterimi danšnjimi liderji: Miloševič, Tuđman, Sadam, ter nenazdnje Bush (Guatanmo itd)??
No vsega lepega je enkrat konec in 4.maja 1980, nekaj po 15. uri, je bila prekinjena fuzbal tekma med Crveno zvezdo in Hajdukom in odjeknil je nepozabni stavek:
Radničkoj klasi, radnim ljudima i građanima, narodima i narodnostima Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije (malo tragične pavze in nato):
Umro je drug Tito.
Pokopan je bil 8.5.1980 v Beogradu. Na pogreb "diktatorja" je prišlo 209 članov delegacij iz 127 držav sveta, da o ljudeh niti ne govorimo. Njegov pogreb drži uradni rekord kot najbolj obiskan pogreb nekega državnika v prejšnjem stoletju.
Nepregledne množice ljudi, v slovo "velikemu diktatorju". Vejetno je bil ves ta folk pod prisilo tam in so tudi pod prisilo morali jokat. Zagotovo je blo vse to zrežirano in prisiljeno.
In pa sigurno so se vsi tuji državniki, ,ki jih je bilo več kot na papeževem pogrebu, sigurno so vse te pripeljali pod prisilo in zaradi propagande "velikega diktatorja." Ali pa je to bilo vse zmontirano. Ne boste verjeli, ampak nekateri danes dejansko trdijo ravno to...
Njegov grob je leta 2003, obiskalo 15000 ljudi. Od leta 1980 pa skupaj okol 15 miljonov.
Njegova zapuščina naj bi bila: 1 hiša in 3 hranilne knjižice s približno 3000 euri denarja, ki jih je dobil od izdajatelja njegove knjige. Vsega skupaj je bilo zapuščine za okol 25.000 evrov.
In za konec še ena zanimivost: Posadka Apolla, ki je pristala na luni, je na tam pustila disk, z ogromno podatki o planetu Zemlji. Na njem so tudi posnetki sporočil 60 državnikov sveta. Uganete, kateri je med njimi?
_________________
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Fidelista
Brigadir
Pridružen/-a: 13.02. 2007, 18:28
Prispevkov: 177
|
| Objavljeno: 06 Jan 2008 21:22 Naslov sporočila: |
|
|
Tale pa stoji v Sarajevu.
_________________
! PATRIA, SOCIALISMO O MUERTE !
! VENCEREMOS!
! VIVA FIDEL ! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dalmatino
Pionirček
Pridružen/-a: 07.01. 2008, 08:09
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno: 07 Jan 2008 08:15 Naslov sporočila: |
|
|
Sem nov na tem forumu, za začetek pa naj povem, da sem ponosen, da je Tito velik sin hrvaškega očeta in slovenske matere!
To bi nas moralo spajati in vsi bi morali začeti težiti k ponovni združitvi južnoslovanskih narodov pod socialistično ureditvijo! Živel Tito, nek živi komunizem in tudi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti!!!
_________________
Fabrike radnicima
kapitaliste na vješala! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Borec
Narodni heroj
Pridružen/-a: 25.01. 2006, 11:52
Prispevkov: 1174
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 07 Jan 2008 10:07 Naslov sporočila: |
|
|
Svet brez mej in diktatorjev, povsod en sam lep socializem, ne samo Slovani. sicer pa mislm, da bi se slovenski pa hrvaški politiki rajš združl s sudanom kot pa da bi se že za mejhne stvari znal zment.. sicer se pa socjalistom po vsem svetu baje nasmiha nova zora....
_________________
Svoboda je svoboda tistega, ki misli drugače!
(Roza Luxemburg) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dalmatino
Pionirček
Pridružen/-a: 07.01. 2008, 08:09
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno: 07 Jan 2008 11:43 Naslov sporočila: |
|
|
| Borec je napisal/a: |
| Svet brez mej in diktatorjev, povsod en sam lep socializem, ne samo Slovani. sicer pa mislm, da bi se slovenski pa hrvaški politiki rajš združl s sudanom kot pa da bi se že za mejhne stvari znal zment.. sicer se pa socjalistom po vsem svetu baje nasmiha nova zora.... |
Sam gojim pač utopično idejo ponovnega formiranja države, podobne Jugoslaviji. Ker menim da na tem območju živimo sorodni narodi, ki lažje najdemo skupen jezik. Kaj imam jaz kot Hrvat po narodnosti skupnega z enimi Avstrijci ali Nemci ali Španci? Nič me ne veže na njih, dočim to za Slovence ali tudi recimo Srbe ne morem rečt.
_________________
Fabrike radnicima
kapitaliste na vješala! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Fidelista
Brigadir
Pridružen/-a: 13.02. 2007, 18:28
Prispevkov: 177
|
| Objavljeno: 07 Jan 2008 20:31 Naslov sporočila: |
|
|
Po narodnosti morda ne, odvisno kako gledaš na celotno zgodovino in sam začetek. Imamo pa vsekakor veliko skupnega z veliko nemci, avstrijci, španci in ostalimi narodnostmi, družijo nas ideje velikih in naša mišljenja nasploh.
_________________
! PATRIA, SOCIALISMO O MUERTE !
! VENCEREMOS!
! VIVA FIDEL ! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dalmatino
Pionirček
Pridružen/-a: 07.01. 2008, 08:09
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno: 08 Jan 2008 07:33 Naslov sporočila: |
|
|
| Fidelista je napisal/a: |
| Po narodnosti morda ne, odvisno kako gledaš na celotno zgodovino in sam začetek. Imamo pa vsekakor veliko skupnega z veliko nemci, avstrijci, španci in ostalimi narodnostmi, družijo nas ideje velikih in naša mišljenja nasploh. |
To je sicer res, vendar smo južnoslovanski narodi na tem območju povezani tudi kulturno, jezikovno in tudi rodovno.
_________________
Fabrike radnicima
kapitaliste na vješala! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Srbski partizan
Partizan
Pridružen/-a: 14.05. 2006, 11:38
Prispevkov: 355
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tomos
Generalmajor
Pridružen/-a: 04.09. 2006, 20:18
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 30 Jan 2008 12:05 Naslov sporočila: |
|
|
narodnostne povezave po Marxovem mnenju sploh niso pomembne. glavno je, da tudi drugje obstajajo delavci, ki jim ni všeč ta sistem. mislim, da bo, ko bodo stvari postale res kritične,precej lahko spodbudit ljudske množice 
me pa zanima, kaj mislite vi o grožnji, ki bo bolj nevarna postala v prihodnosti - robotizaciji celotne proizvodnje.
kaj to pomeni za delavstvo?
_________________
When a man tells you that he got rich through hard work, ask him: 'Whose?' |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Fidelista
Brigadir
Pridružen/-a: 13.02. 2007, 18:28
Prispevkov: 177
|
| Objavljeno: 30 Jan 2008 20:59 Naslov sporočila: |
|
|
Že Marx je pisal o robotizaciji. Robotizacija delo delavcu prevzame le delno. Tudi stroj mora biti nadzorovan. Dejansko pa stroj delavca oropa njegovih človeških sposobnosti za delo in ga ohromi. Delo za robotom ni delo, ki ga je delavec sposoben opravljati brez posledic. Delavec, ki je cele dni izpostavljen težkemu delu in naporom se sčasoma telo privadi takšne sile čeprav ne bi smelo biti tako težko za nikogar (govorim o težjih, fizičnih delih) in če takšnega delavca kar naenkrat postaviš za stroj kjer le nadzoruje napravo, ki opravlja njegovo delo bo verjetno delavcu po godu vendar taka dela imajo hude posledice na zdravstveno stanje delavca.
Po drugi strani pa bi bilo masovno odpuščanje delavcev. Večanje brezposelnosti in kot posledica lakota in revščina. Vse več kopičenja denarja bogatim in spet še globje razpoke med sloji kar bi na koncu po vsej verjetnosti prineslo gospodarski propad, prej ali slej, ne samo zaradi strojev ampak celotne usmerjenosti kapitalistične ureditve. Kaj bi bilo v takem slučaju je težko napovedati, lahko le ugibamo. Morda bi ljudje v takih primerih preusmerjali svoja dela v nekaj koristnega zase, če bi ostali brez služb bi verjetno postali kmetje in pridelovali hrano zase in svojo družino, da bi lahko preživeli. Samo bi prej ali slej morali lastniki kapitala nekaj ukreniti, ker kakšno vrednost ima denar bi se izkazalo takrat, ko ne bi imeli hrane, namesto nje bi pa imeli poln cekar kovancev in papirnatega denarja. Natanko tako kakr če bi zaprl kapitalista v sobo brez vsega z velikansko količino denarja po možnosti kovanega in kmetu dal njivo polno pridelka. Kapitalist bi kmalu videl, da denarja ne more jesti, kmet bi pa videl, da je njegovo delo dragoceno ker mu omogoča preživetje. Če že ne do drugega bi prišli do zaključka. Je pa vsekakor mnogo drugih variant.
Zanimivo je da kapitalisti, ekonomisti in mnogi drugi dan za dnem iščejo rešitve kako čim več zaslužiti in delavce čim manj plačati, kako zvišati gospodarsko rast, kako to in ono, ampak vse brez ozira na delavce, oni so pač le en člen njihove verige na poti do dobička. So sicer izjeme.
_________________
! PATRIA, SOCIALISMO O MUERTE !
! VENCEREMOS!
! VIVA FIDEL ! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Borec
Narodni heroj
Pridružen/-a: 25.01. 2006, 11:52
Prispevkov: 1174
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 31 Jan 2008 09:17 Naslov sporočila: |
|
|
mate prov ane, kok smo mi evropejci lepi pa krasni, ker se gremo fer trejd z nekimi ljudmi tam daleč, pa jim pomagamo bolš žvet, ampak useen se pa je ne mormo it fer trejd z našimi delavci, to bi blo pa nečloveško, do bogih kapitalistov 
_________________
Svoboda je svoboda tistega, ki misli drugače!
(Roza Luxemburg) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lolek
Pionirček
Pridružen/-a: 15.02. 2009, 14:37
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno: 23 Feb 2009 14:24 Naslov sporočila: |
|
|
Sm biu včeraj v kumrovcu.....In to me bo gnalo naprejda enkrat za vselej obračunamo z fašisti, klerikalci, antikonunisti, skini.......Slava Titu, komunistom in partizanom!!!!   |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lolek
Pionirček
Pridružen/-a: 15.02. 2009, 14:37
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno: 25 Feb 2009 17:00 Naslov sporočila: |
|
|
| tako kot skini praznujejo hitlerjev rd bi mi mgli iti na cesto 25. maja |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tomos
Generalmajor
Pridružen/-a: 04.09. 2006, 20:18
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 26 Feb 2009 20:01 Naslov sporočila: |
|
|
ja kje boš pa tiste ki naj bi hodili po cesti rekrutirow?
_________________
When a man tells you that he got rich through hard work, ask him: 'Whose?' |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lolek
Pionirček
Pridružen/-a: 15.02. 2009, 14:37
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno: 27 Feb 2009 14:02 Naslov sporočila: |
|
|
ja sej ns ni tak mal k smo titovi navdušenci  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
