 |
Komunistična Partija
There are no strangers here, just friends who haven't met.
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Fidelista
Brigadir
Pridružen/-a: 13.02. 2007, 18:28
Prispevkov: 177
|
 Objavljeno: 02 Mar 2007 19:58 Naslov sporočila: Simón Bolívar |
 |
|
Bolivar je najzaslužnejši kot vodja v boju za osvoboditev južnoameriških kolonij izpod španske oblasti, ter osamosvojitev Venezuele, Bolivije, Peruja, Ekvadorja in Kolumbije.
Bolívar se je rodil v danes imenovanem mestu Caracas v Venezueli, 24. julija leta 1783. Prihajal je iz plemiške družine. Po smrti svojih staršev leta 1799 je odšel v Španijo, da bi dokončal svojo izobrazbo. Tam se je leta 1802 poročil z Marío Tereso Rodríguez del Toro y Alaysa, ki pa je še isto leto umrla zaradi rumene mrzlice.
Leta 1807 se je vrnil v Venezuelo in ko je Napoleon imenoval Josepha Bonaparta za kralja Španije, se je udeležil združenega upora v Južni Ameriki. Začasna vlada v Caracasu je razglasila neodvisnost v letu 1810 in Bolívar je bil poslan na diplomatsko poslanstvo v Britanijo. V Venezuelo se je vrnil leta 1811 vendar se je leta 1812 vodja začasne vlade Francisco de Miranda predal špancem in zato je Bolívar odpotoval v Kolumbijo v Cartageno de Indas.
Leta 1803, ko je prejel vojaški ukaz pod vodstvom kongresa Tunje, je 14. maja vodil invazijo Venezuele, ki je bila začetek znamenitega vojskovanja. Simóna so poimenovali »El Libertador« (osvoboditelj). 15. Junija je diktiral sklep vojskovanja do smrti. 16. avgusta, 1813 je bil Caracas ponovno osvojen. Zaradi upora Joséa Tomása Bovesa in padca republike leta 1814, se je vrnil v Novo Granado kjer je vodil kolumbijsko nacionalistično vojsko in se prebil v Bógoto. Ponovno je zavzel mesto nasprotnih republikanskih sil Cundinamarca. V mestu Cartagena se je želel pridružiti vojski tamkajšnjih sil, da bi pomagal aretirati monarhiste v Santa Marti. Po številnih političnih in vojaških sporih je leta 1815 odpotoval na Jamajko, kjer je zaprosti Haitskega voditelja za pomoč. Ta jo je odobril in leta 1816 je odšel v Venezuelo in zavzel Angosturo (današnji Ciudad Bolívar).
Po zmagi bitke imenovane Boyacá v letu 1819, je osvobodil Novo Granado izpod španske kontrole in 7. septembra, 1821 je ustanovil veliko Kolumbijo (Gran Colombia, zvezna država, ki je zavzemala večino ozemlja današnje Venezuele, Kolumbije, Paname in Ekvadorja) in postal predsednik.
Zmagi pri Carabobo (1821) in Pichincha (1822) sta utrdila njegovo prevlado v Venezueli in Ekvadorju. Avgusta 1821 je prevzel nalogo, da dokončno popolnoma osvobodi Peru španske kontrole. Perujski kongres ga je imenoval za diktatorja Peruja in mu dal pobudo, da popolnoma reorganizira politično in vojaško vlado.
S pomočjo Antonia Joséa de Sucre je 6. avgusta 1824 odločno premagal špansko konjenico.
6. avgusta 1825 je bila ustanovljena Republika Bolivija. Tako je Bolívar eden izmed redkih po katerih so poimenovane države. 27. aprila 1930 je odslovil svoje predsedstvo z namenom, da odide v izgnanstvo v Evropo. A še preden mu je uspelo odpotovati v Evropo je 17. decembra 1830, po dolgem in mučnem boju umrl za tuberkulozo v Santa Marti v Kolumbiji.
Ko je bil na smrtni postelji je prosil svojega adjutanta, da sežge vse njegove obsežne arhive pisem, pisanja in govorov, vendar tega ni storil.
Simón Bolívar je bil velik oboževalec Ameriške revolucije in velik kritik Francoske revolucije. Sam se je velikokrat v pismih označil za liberalca in je bil zagovornik svobodno-tržnega ekonomskega sistema.
_________________
! PATRIA, SOCIALISMO O MUERTE !
! VENCEREMOS!
! VIVA FIDEL ! |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
pinky
Poročnik
Pridružen/-a: 30.11. 2006, 21:20
Prispevkov: 64
Kraj: postojna:)
|
| Objavljeno: 02 Mar 2007 20:16 Naslov sporočila: |
|
|
Leta 1803, ko je prejel vojaški ukaz pod vodstvom kongresa Tunje, je 14. maja vodil invazijo Venezuele, ki je bila začetek znamenitega vojskovanja.
če smem samo majhna poprava. vojaški ukaz je sprejel 1813.
verjetno si se zmotila pri tipkanju...
_________________
"Kralju z roke jedo vsi, daj naredi da ne boš še ti..." |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Fidelista
Brigadir
Pridružen/-a: 13.02. 2007, 18:28
Prispevkov: 177
|
| Objavljeno: 02 Mar 2007 22:33 Naslov sporočila: |
|
|
Aha. Hvala, da si me popravila.
_________________
! PATRIA, SOCIALISMO O MUERTE !
! VENCEREMOS!
! VIVA FIDEL ! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
malik136
Rdeči utrinek
Pridružen/-a: 17.09. 2014, 11:43
Prispevkov: 1
|
| Objavljeno: 17 Sep 2014 11:46 Naslov sporočila: Mohsin |
|
|
Ko je bil na smrtni postelji je prosil svojega adjutanta, da sežge vse njegove obsežne arhive pisem, pisanja in govorov, vendar tega ni storil.
Simón Bolívar je bil velik oboževalec Ameriške revolucije in velik kritik Francoske revolucije. Sam se je velikokrat v pismih označil za liberalca in je bil zagovornik svobodno-tržnega ekonomskega sistema.
_________________
Mohsin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
